Oprema za obravnavo odpadnih vod iz elektroforetskega premaza

Pretalni postopek vključuje odmaščevanje in odstranjevanje olj, odstranjevanje rje, fosfatiranje itd. Med proizvodnjim procesom premazovanja nastane veliko onesnažil, ki so pri neposredni izpustitvi zelo škodljivi za vodno okolje.  

Glede na različne sestavine vode lahko podjetje OURS COATING zagotovi podrobni opis programa, vključno z obsegom obravnave, standardi izpuščene vode, materiali opreme, dimenzijami in električnim nadzorom.

Pri elektroforetskem premazu se predvsem uporablja katodni elektroforetski premaz kot osnovni material, smola v katodnem elektroforetskem premazu pa vsebuje alkalne skupine, ki postanejo sol in se raztopijo v vodi po nevtralizaciji s kislino. Ko se priključi enosmerna napetost, se negativni ioni kisline premaknejo proti anodi, pozitivno nabiti barvni delci, obdani z ionsko smolo, pa se premikajo proti katodi in se usedejo na njej, kar je osnovni princip elektroforetskega premaza (splošno znan tudi kot galvansko barvanje). Elektroforetski premaz je zelo kompleksen elektrokemijski proces, pri katerem hkrati potekajo vsaj štiri pojavi: elektroforeza, elektrodepozicija, elektroliza in elektroosmoza.

Postopek elektroforne prevleke vključuje štiri glavne procese: predobdelavo pred nanosom prevleke, elektroforno prevleko, čiščenje po elektrofornezi in sušenje filma elektroforne prevleke. Odpadne vode izvirajo predvsem iz čiščenja (izpiranja) po vsakem procesu.

Odpadne vode iz elektroforetskega premaza so manj nevarne v primerjavi z odpadnimi vodami iz težkih kovin in odpadnimi vodami iz galvanskih procesov, vendar vsebujejo veliko število smol, aminov, lipidov, organskih kislin in drugih organskih snovi, od katerih je večina topnih v vodi. Večina organskih snovi je topnih v vodi. Neprimerna obravnava lahko povzroči večje onesnaženje okolja. Značilnosti odpadnih voda iz elektroforetskega premaza: Odpadne vode iz proizvodne linije elektroforetskega premaza izvirajo predvsem iz pranja površin prevlečenih delov ter v majhni meri iz odpadne elektroforetske kopeli. Odpadne vode vsebujejo predvsem veliko količino smol, aminov, organskih kislin in drugih organskih snovi, ki so večinoma topne v vodi, kislega so karakterja, vsebujejo suspendirane trdne snovi, imajo visok COD, razmerje BOD/COD pa znaša približno 0,16, kar pomeni, da gre za slabo biološko razgradljive odpadne vode.

Oprema za obravnavo odpadnih vod iz elektroforetskega premaza

1. Koagulacijska metoda: Ta metoda deluje predvsem z dodajanjem anorganskih koagulantov ali polimernih koagulantov v odpadno vodo, s čimer uniči stabilnost raztopine in omogoči strjevanje, usedanje ter nastanek strdkov pri obravnavi odpadne vode.

2. Metoda plavajnega ločevanja: metoda plavajnega ločevanja deluje predvsem prek pritrditve številnih mikroskopsko majhnih zrakom nasičenih mehurčkov na muljne floke, kar zmanjša njihovo gostoto pod gostoto tekočine, zaradi česar se floke plavajo navzgor in odstranijo. Hitrost ločevanja je sorazmerna kvadratu ekvivalentnemu premeru flok ter razliki v gostoti med tekočino in plinastimi flokami; povečanje ekvivalentnega premera flok in razlike v gostoti med tekočino omogoči bistveno povečanje hitrosti trdno-tekoče ločevanja.

3. Membranska ločilna metoda: Metoda ločevanja s membrano, kot ime pove, uporablja zunanji tlak in polprepustno membrano za ločevanje topila. Metoda ločevanja s membrano vključuje predvsem tri postopke: ultrafiltracijo, reverzno osmozo in elektrodializo; pri obravnavanju odpadnih vod iz elektroforetskega premaza pa se najpogosteje uporabljata ultrafiltracija in reverzna osmoza.

4. Biokemična metoda obravnave: Ta metoda predvsem uporablja biološko aktivnost mikroorganizmov za oksidativno razgradnjo škodljivih snovi v elektroforetskih odpadnih vodah. Učinkovito odstrani raztopljene koloidne organske snovi iz odpadnih vod, ima visoko učinkovitost obravnave in nizke stroške; kakovost očiščene vode lahko ustreza standardom za izpust.